Počasi, a odločno in vztrajno, se vračam na pohod po poti, za katero se čutim poklicano. Ponosna sem na male in velike korake, ki jih delam kot trenerka umetnostnega kotalkanja ter ustvarjalka spletnih strani in trgovin, zdaj pa bom na pohod vzela še en svež nahrbtnik, s katerim bova vzporedno (vnovič, po nekaj nujnega odmora) tlakovala še eno pot – pisateljsko.
Dan za dnem razmišljam, koliko enih zanimivih, lepih in za nekoga morda koristnih, misli, občutenj, razmišljanj in videnj je v meni, a vse ostaja neizrečeno, nezapisano. Koliko zgodb si želim deliti z vami, koliko izkušenj si želim natipkati, da ne bodo zbežale povsem nedotaknjene v vesolje. In vsak dan prihajajo nove ideje!
Vse, kar zares šteje, je dober namen, mar ne?
Ko sem pred leti skrbno izbirala besede, ki jih lahko prebirate v mojem romanu Lovilka sanj, sem se počutila svobodno, brez zadržkov. Dokler nisem začela dvomiti vase in v to, da lahko svetu (do)dam tudi nekaj dobrega s svojim »nepomembnim«, »nepotrebnim«, »brezveznim« in »zanemarljivim« talentom, kot je pisateljevanje. Pisati zna zdaj že praktično vsak, sploh v obdobju, ko to za nas lahko zelo dobro počne tudi umetna inteligenca. Ampak nekaj me že dolgo prepričuje, da ne smem tako razmišljati. Mislim, lahko, samo zame to pač ni dobro.
Zato danes ugotavljam, da je povsem dovolj, če grem s svojimi zapiski v svet le z dobrim namenom. Ne potrebujem (široke) javne podpore in/ali prepoznavnosti. Dovolj je moj dober namen – kaj lahko jaz dobrega doprinesem svetu za čas svojega bivanja na tej zemlji? Kaj pozitivnega, pa čeprav čisto malega, lahko zapustim planetu, ki je (pre)poln egoizma, laži, sovraštva, sprenevedanja, sprevrženosti, groženj, vojn, ne sprejemanja, brezbrižnosti … nečlovečnosti?
Moja duša, v kateri je veliko ljubezni do sočloveka, živali in narave, pogosto trpi zaradi vsega hudega in »grdega«, kar se v svetu dogaja. Iskanje moje (na videz povsem nepomembne) vloge pri tem, kaj lahko doprinesem, da bi se nekega dne kaj spremenilo, je tako neizbežno. In ne popušča. Enostavno mi ni vseeno. Velikega premika iznenada in sama ne morem doseči, sem pa povsem prepričana, da je zame ta trenutek dovolj samo širiti lepe, energične, svetle in sočutne, vibracije med bralce. Pa četudi se na koncu izkaže, da sem se dotaknila zgolj enega človeškega bitja. Ali pa sploh nobenega …
Dovolj je samo, da pišem:
ZATE, ZASE, ZA VSE.
Za bralce.
Ne glede na to, koliko jih je.
Ne glede na izid.
Čutim, da je to moja odgovornost do sebe in do drugih. Tudi do tega čudovitega planeta, ki mi je tako velikodušno poklonilo tako zelo veliko. Moje misli so široke in odprte za raznolikost ter učenje, moja duša želi rasti in se razvijati v sozvočju s čuječnostjo, pristnostjo, umirjenostjo, ljubeznijo. Imam pa tudi čudovito »orodje«, ki mi pomaga, da vse to navzven izrazim; tako zase kot zate, če to želiš. Kreativno pisanje. Kaj bi si sploh lahko še želela? In zakaj bi samo nemočno opazovala, kako misel za mislijo beži in bledi v sivino. Zakaj ji ne bi dala priložnosti, da zacveti in se obarva v najrazličnejše odtenke življenja?
Skupaj lahko barvamo ta svet v svetle, žive barve – in tudi ta blog, kjer se nahajajo najrazličnejše vsebine, ki ti lahko z nevsiljivo podporo pomagajo premagovati vsakdanje ovire in miselne prepreke. Vabljeni v mojo besedno družbo, v varno zavetje, kjer je dovoljeno razmišljati v nešteto raznolikih smereh in nihče vas ne bo za to obsojal. Vabljeni k prebiranju vsebin, kadar boste želeli čas zase, oddih za dušo in kadar boste iskali poti do notranjega miru in ljubezni.
Vsa vprašanja, debate, razmišljanja ali zgodbe oziroma izkušnje lahko z mano delite na dva načina:
Vam je bil članek všeč?
Če vam je vsebina pomagala ali vas navdihnila, lahko avtorici namenite prostovoljni prispevek in podprete nastajanje novih člankov.
Poklon avtoriciVas zanima moja življenska izkušnja iz mladosti?
Roman Lovilka sanj
Dih inkovske ljubezni. Okus miselne svobode. Dotik neukročene Kenije. Roman Lovilka sanj je zgodba za vse, ki si drznejo sanjati o čisti ljubezni, iskati resnice onkraj potrošništva in raziskovati globine duše.
